Dži o 18. šelberš sas andre Europa dominantno ačhipen, hoj o Roma hine andal o Egyptos (andre Anglija lenge dži akana phenen Gypsies). Prindžaripnaskre čhibakre rezultati sikhaven pro realiteto, hoj e romaňi čhib hiňi andal e nevi indijakri čhibakri grupa. Aver prindžaripena sikhade, hoj puraňi Romengri them hiňi e Indija.

Akanutne Romengre anglutne džanas andal e Indija andro 9. the 10. šelberš. Imdividualna grupi džanas prekal e Perzia, Armenia, Cikňi Azia, u andro jepaš 11. šelberš sas dikhle andre Europa, andre akanutňi Grecia. Andro dureder vacht, ( maj buter andro 14. the 15. šelberš ) džanas jekhvarika nomadna grupi prekal e Dunajiko regionos andre maškarutňi the dureder andre paluňi Europa. Prekal akanutno Slovakijakro regionos, maj buter lakri teluňi phuv džanas ala migračna droma : pro priklados andro 1417 berš džalas jekh ajsi grupa prekal o Budin, Košice, Levice the Bratislava.

O Europakre manuša sas ki o kola nomadi jekhtovarestar lačhe, lenas len sar kresťaňike phirden, sar pal peste vakerenas. Pre o 1427 berš kana jekhake romaňa grupake o parižsko arcibiskupos kerďas ekskomunikacia andal e khangeri, o europakre manušengro ačhipen ki o Roma chudňas nevi but radikalno, prekal o Roma na lačhi pozicia : pro štar šel the penda berša sas andre paluňi Europa pre lende kerďi but bimanušikaňi diskriminacia. O rajipena andro thema len andal peskeri phuv avri tradenas : te len chudenas, akor len avri thode maribnaske, čhingerenas lenge o teštos u paľis len murdarenas. Te murdarel Romes na sas binos.
Andre maškarutňi the andre tele-angluňi Europa sas o manuša ki o Roma buter tolerantna, vaš oda šaj pes odoj lokes zabešte. Andal e dujto jepaš 16. šelberšestar hin amen informaciji pal oda, sar pes zabešen o charťika famiľiji andro varesave fori andre o bare akanutňi Slovakija. Charťika the lavutarika famiľiji pro peskre phuva thovena te bešel o bare ungrika raja, save le Romenge denas the privilegiji ( pro priklados na musaj sas te kerel pro maľi sar o gadže ) Andre Slovakijakri phuv avenas the o romane grupi, so len tradenas avri andal e paluňi Europa.

O lista andal 18. šelberš sikhaven, hoj andro oda vacht imar buter Roma bešenas pre amari phuv pro jekh. La Marija Terezijakre the le Jozefoskre II., upre pheňibena save represivna zoraha tradenas le Romen kaj te bešen pro jekh than, the ki e asimilacija le phuvakre chulajenca, imar le Romen dikhenas andre realno phuvakri manušengri štruktura. Upre pheňibena kale goďaver thagarengri kerenas lačhi presija pro oda sar pes kerelas e legislativa andro aver thema, prekal o Roma andre paluňi Europa avľa agor oleske so len bi manušikanes tradenas, the marenas vaj murdarenas.

Dži jepaš 20. šelberš maj savore Roma andre Slovakija imar bešenas pro jekh than, andro gava, andre angluňi Slovakija buter bešenas andro segregovana bešibena – vatri. Jekhetano romengro the na romengro dživipen andro oda vacht na sas rosno: O Roma kinaľinenas le chulajenge peskri na kuč buťi, kinaľinenas peskro tovaris o charťi, o košikara, the ola so kerenas na avrilabarde valki, o kefi, šulade, džanle sas the sar lačhe lavutarengri. Andro fori andro 19. šelberš avri ačhiľas grupa profesijonalna lavutara so bašavenas andro kavehazi. Bi o bešte Roma šaj pes andre Slovakija dikhle the romengre grupi so na bešenas pro jekh than, sas nomada – vlachika Roma, save adaj avle andro dujto jepaš andro 19. šelberš andal akanutňi Rumunija : interesinenas pes oleha, hoj cinenas the bikenavenas le grasten, akarsavo tovaris, kidenas o purane trasta, o džuvľija le gadženge genenas andal o vast.