Viedensko arbitražaha andro novembros 1938 o telune the anglune Slovakijakre kotora, save sas 10 400 km2 bare, le 860 000 themutnenca ačhile kotor andro horthyovsko Ungriko. Andro marcos 1939 avľas ki e okupacia ole thanengri, so but peľas pro dživipnaskre kondiciji savore themutnenge. Bi o aver, chudle pes te kerel evidenciji pal o „bi lačhe živli“, andro save pen thovenas džene avere etnikendar, maškar lende the Bibolde the Roma.

…Andro teluno Gemer o notarika ofisa phende imar kana chudľas o berš 1939 te kerel evidencija pro romane khera u te kerel navengre ľila olengre, so andre lende bešen. Andro majos 1939 sas o listi lačharde u thode andre lende the informacii pal o čhavore terneder sar 14 berša…

Nečas, C.: Českoslovenští Romové v letech 1938 – 1945. Masarykova univerzita, Brno 1994, s.95.

Jekhetanes la evidencijaha avelas ki o dramatikano goreder dživipnaskre kondiciji, so normalno, kerelas dar u na siguripen. Lokhes le Romen avri ispidenas andal o khetaňibnaskro dživipen, na tromanas te džal pro sakoneskro than u te phirel andro školi. E legislativa delas šajipen le šingunenge te kerel žužaripnaskre razii andro romane khera, te phandel „bilačhen“, te kerel kontrola pre sasťipnaskri situacia u te del te kerel dezinfekcia.

Jekh pal o jekh e situacia ačhelas radikalno u andal o politikane the žurnalistikane grupi pen šunenas rekomandacii, hoj pen te keren buťakre tabora vaš o Roma, vaj te kerel lengri deportacija andal o Ungriko.

Ki e goreder punktos avľas, kana chudľas o berš 1944 u ňemciko slugaďipen avľas andro Ungriko u pal oda e zor mukhľas o Miklos Horthy. Pro themeskro angluno than uštaďas o šerutno andre nacistikaňi sera Nyilaskerestztés párt (Sera le šipovo trušuleskri). Pal oda, so avľas ki e zor o Ferenc Szalasi, baro kotor Romen bičhade andro buťakre tabora u paľis the kerenas deportaciji andro koncentračna tabori. Hin pašo ki o čačipen, hoj andal o phuva ole ďivesengro Ungriko, kaj sas the o phuva so ile pal e Viedensko arbitraža, sas deportimen ki o 25 000 – 30 000 romane murša the džuvľa.

Andal o okupovana thana pre angluňi Slovaťiko le Romen but bičhavenas andro Košice u paľis len deportinde andro Komarno. Le telune phuvendar sas o Roma phandade direktno andro Komarno andro slugaďikano zoraľipen. Andal o Komarno bičhavenas o vonata andro koncentračno taboris Dachau. Andre koda koncentračno taboris ačhiľas ča cikno kotor le Romendar, majbut džalas dureder, andro aver koncentračna tabori.

Kana agorinelas o mariben, teroris the murdaripen le romane komunitengro sas extremno. Tragedija pes ačhiľas andro gav Slatina, savi sas andro berša 1939-1944 tel o horthyovsko Ungriko.

Andro jepaš decembroste o gav avri mentinďas o sovjetiko slugaďipen, so avelas, no jekh ďives angle Karačoňa paľis pale avle o ňemcika slugaďa. Ole Romen savoren thode andro kher, so phirelas le Kolomanoske Fizikoske, ľivinde len u o kher labarde. Mule buter sar 50 romane murša, džuvľa the čhavore.

Ki e tragedija avľas the pro Žitno ostrovos....

Kana denašenas po zapados, šaj čačes o „Nyilaša“ cirdle peha e grupa Romengri khatar o Hurbanovo. Šaj 30. marcoste 1945 ačhile pro majeris andro Trhovo Mytos. Savore romane muršen, džuvľen the čhavoren, kana sas ki e raťi, cirdle ki e len Cikno Dunaj, tradle len andro paňi u ľivinde. Baro paňi iľas tešti 53 bare dženen u 7 čhavorengre. O masakros prekal džidžiľas ča e Alžbeta Lakatošovo…
Nečas, C.: Českoslovenští Romové v letech 1938 – 1945. Masarykova univerzita, Brno 1994, s.97.

The te nane dosta konkretna prindžaripena, ola sikhade realiji mukhen te phenel, hoj the o Roma bešte andro berša 1938 – 45 pre teluňi the angluňi, anektimen khatar o horthyovsko Ungriko, sas tele diskriminacija, represaliji, teroris, zoralo mariben, deportaciji the baro murdaripen.